Ladja Neretva 3

Parna ladja NERETVA je bila ob prevzemu stara častitljivih 45 let. Zaposlena je bila na prevozih fosfatov iz Maroka v Veliko Britanijo. (Fotografija: Fotoflite, Ashford, UK)

Dolžina: 108,3 m

Širina: 15,5 m

Nosilnost: 6.663 ton

Parni stroj: 1.217 kW

Zgrajena: 1911

Prodana: 1959

Razrezana: 1960 v Kawasaki, Japonska

Obdobje parnih ladij

Ob decentralizaciji jugoslovanske trgovske mornarice je bilo Splošni plovbi leta 1956 dodeljenih 6 parnih ladij: Gorica (I), Ljubljana (I), Bihać, Dubrovnik, Neretva in Kornat. Skupna nosilnost ladij podjetja se je s tem povečala za 50.529 ton. Vseh 6 ladij je bilo v razmeroma slabem tehničnem stanju, njihova povprečna starost je bila skoraj 39 let, hitrost pa od 8 do 9,5 vozlov. Vse so sodelovale v II. svetovni vojni na strani zavezniških sil, nekatere od njih celo v I. svetovni vojni. Razen Ljubljane so bile naknadno vse preurejene s pogona na premog na pogon (kurjenje kotlov) z mazutom.

S prevzemom teh ladij in nakupom rabljenih ladij tipa Liberty se je Splošna plovba kmalu po ustanovitvi začela uveljavljati na tramperskem tržišču v svetovnem merilu. Na omenjenih ladjah je svojo pomorsko kariero začelo večje število slovenskih pomorščakov.

Parna ladja DUBROVNIK je bila zaposlena v prosti plovbi na prevozih različnih tovorov. Prodana je bila v takratni Vzhodni Pakistan, kjer je v Chittagongu krajši čas služila za pretovor žitaric z večjih ladij. (Fotografija: Fotoflite, Ashford, UK)

Dolžina: 136,8 m

Širina: 17,1 m

Nosilnost: 9.150 ton

Parni stroj: 1213 kW

Zgrajena: 1938

Prodana: 1969

Razrezana: 1969

Parna ladja KORNAT je bila tipska tovorna ladja, zgrajena med I. svetovno vojno. Med popravilom leta 1944 v Liverpoolu je bila zaradi vdora vode v suhi dok močno poškodovana. Na njej so bila leta 1949 opravljena večja popravila na trupu, stroju in v prostorih posadke. Zaposlena je bila na prevozih različnih tovorov.

Dolžina: 125,9 m

Širina: 15,9 m

Nosilnost: 8.172 ton

Parni stroj: 1.901 kW

Zgrajena: 1918

Prodana: 1957

Razrezana: 1963 v Osaki, Japonska

Parna ladja LJUBLJANA (I) je bila edina ladja podjetja, na kateri so do konca njenega življenjskega obdobja kotle kurili s premogom. Za vožnjo so dnevno porabili do 40 ton kakovostnega črnega premoga, za kar je skrbelo devet kurjačev in trije premogarji. Zaposlena je bila na prevozih premoga iz Črnega morja za potrebe jugoslovanskih koksarn. Zgrajena je bila v Angliji za takratno Avstro-Ogrsko trgovsko mornarico. Fotografija je bila posneta v Splitu leta 1946, na dimniku so še oznake starega lastnika ladjarske družbe "Oceania" iz Sušaka. Iz vojnega obdobja so še lepo vidni dodatni splavi za reševanje in opazovalnica na jamboru.

Dolžina: 119,1 m

Širina: 16,2 m

Nosilnost: 8.026 ton

Parni stroj: 1.323 kW

Zgrajena: 1912

Prodana: 1963

Razrezana: 1963 v Splitu